Izčrpanost

Kako prepoznamo stres v telesu in aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, preden je ta že preveč in predolgo vzdražen, preden nastopijo simptomi izčrpanosti in »burnouta«. Kako najdemo in predvsem, kako kako ohranimo svoj notranji mir!

Želela bi si podeliti delček sebe.

Zdaj lahko na vse to gledam, kot na preteklost. Katera je imela vpliv na sedanjost.

Zadnji meseci so bili zame kar precej divji, predivji. Pa sem navajena divjine. Ampak drugačne divjine. Navajena sem tiste, kjer je stran neki resničnega – pride zunanja nevarnost in mine, ko te nevarnosti ni več. Zadnje mesece pa sem zaradi preveč stvari, katere so sovpadale in me prevzele. Pa seveda zraven bit še mama, začutila ta strah – to aktivacijo simpatičnega živčnega sistema. In ker je to stanje, kar nekaj časa vztrajajo in vztrajalo in jaz nadaljevala z vsemi obveznostmi in izpolnjevala zastavljene cilje. Pa job – težak in preresen, zadnje mesece sem delala na zaprtem oddelku psihiatrične klinike; pa Studio – ker sem začutila, da je čas pravi in vse se je poklopilo in zgodilo; pa odpret s.p., si zamislit kako bo to sploh delovalo, povezat ljudi, ponovno vzpostaviti redno prakso; pa študij psihoterapije – v katerem tako zelo uživam, ampak seveda zahteva svoj čas in zahteva mene; pa selitev, s celo družino; pa potem pride še uvajanje Runi v vrtec – spet je bilo krasno, ona je bla krasna, sam najbolj carski odprt, pretočen otročiček. Vse je šlo gladko! Ampak jst sem pa šla, od uvajanja, do varuške, pozno v službo, kjer sem bla deležna nerazumevanja in zaradi tega res res čutila pritisk. Pritisk sem še bolj čutila zaradi svoje narave. Od sebe pričakujem da sem na vseh straneh in ravneh popolnoma prisotna, ma ne samo to. Moja narava od mene pričakuje, da bi povsod blestela! Pa ja, se učim. Že leta se učim spuščat pričakovanja, bit manj zahtevna, ne hitet, naredit toliko kot zmorem, toliko kot mi telo dopusti. Aham!! Vse to, vse izkušnje in znanje in tehnike so tukaj. Ampak bit mama, takšna prisotna in čuteča,.. ob vsem tem zahteva, da spustim vse in sprejmem, da res ne zmorem ob tem še it v hribe, met svoje prakse, študirati in brat in.. ahh. Tako, da ja.

Znašla sem se v območju izven nekega okna tolerance za moj živčni sistem. Ker je bilo prisotno to notranje hitenje, nemir in pričakovanja ( na ven sem še vedno vse prakso podelala) se je uprlo moje telo, uprlo se je moje srce, da ne govorim o tem kako se je verjetno upirala moja sicer tako svobodnjaška duša.

Zvečer, ko sem se umirila, sem čutila pospešen utrip, kakšen utrip je bil tudi izven ritma ( izreden utrip ). Misli so bile zaradi poznega dela v noč in aktivacije tekom celotnega dne, pospešene in moj spanec že kljub Runinim nočnim prebujanjem » interrupted«. Z znanimi tehnikami sem se lahko pomirila. Čez čas mi je uspelo umiriti misli in spustiti sem morala vse pretekle spomine in izkušnje povezane s srcem, se poglobit v zaupanje in z dihalnimi vajami in vajami čuječnosti sem lahko pomirila svoje srce in zaspala. Me je bilo pa groza in groza me je danes, da sem to naredila sebi! Da sem to naredila svojemu telesu! Da sem vsa nežnejša opozorila na poti zavedno preslišala in nadaljevala z mislijo, da zmorem!

Šele ta krik telesa me je ustavil! Odločila sem se ustaviti, z družinico smo šli na oddih in zatem sem šla na retreat v jamo, sredi gozda, na otoku, sredi oceana. Tam sem se ponovno povezala z občutkom- biti. Sem se pa tudi naučila dodatne tehnike kako umiriti telo in kako umiriti živčni sistem.

Sedaj pa delim z vami. Ne normaliziram in nočem normalizirati, kaj delamo s seboj in v kaj nas kot družbo potiska čas in prostor. Ampak želim s tem ponovno opomniti sebe in morda nagovoriti še koga, da to ni OK! In ne, četudi imamo na delu tri od štirih žensk podobne težave in si dve blažita simptome z betablokerjem ali benzodiazepinom. To ni OK !!

Ob tem za vas v novem letu, ko se vse umiri in moje telo obdrži to novo ravnovesje pripravljam program, kjer se bomo učili pomiriti svoj živčni sistem. Pridobili znanje, kako spodbudimo delovanje parasimpatičnega sistema, kako prebudimo Vagus in kako vplivamo na avtonomno živčno nitje.

Kako prepoznamo stres v telesu in aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, preden je ta že preveč in predolgo vzdražen, preden nastopijo simptomi izčrpanosti in »burnouta«. Kako najdemo in predvsem, kako kako ohranimo svoj notranji mir!